trioñfiñ v. intr. Triompher.
●(1659) SCger 121a. triompher, tr. «triomfla.»
●(1821) SST iii. triomphein e ra er ré fal. ●(1839) BESquil 529. er græce de driomflein ar ger galon-zé. ●(1854) PSA II 83. laquat er huirioné de splannein ha de driomflein é peb léh.